Tag; Chantal

Listening to. Wearing.
Imela je naporen dan. Takoj, ko je prišla do svoje sobe se je preoblekla v pižamo in se spravila spat. Kmalu je potonila v spanec brez sanj. Spala je nekaj ur skupaj, dokler je ni zbudila budilka. Jezno je udarila po njej, da bi jo utišala in se obrnila na drugo stran. Kar naenkrat se je dvignila v postelji in nekaj trenutkov zmedeno zrla predse. Skoraj je pozabila! Šele nekaj minut pred dogovorjeno uro se je dvignila iz postelje in hitro nase navlekla majico. ter bele kavbojke. Ker se je morala velikokrat na hitro preobleči, tudi tokrat s tem ni imela posebnih težav. Pred vrati so že stali varuhi, kar jo je močno jezilo. Vsaj dvakrat več časa je porabila za to, da jih je prepričala, da jo pustijo samo. Na koncu je le dosegla kompromis. Pospremili so jo do zapuščene učilnice, vendar so počakali pred vrati. Kljub temu je že močno zamujala, kar ji ni bilo podobno. Zaradi 'kraljevskega življenja' se je morala navaditi na točnost, čeprav je bila ena izmed redkih.
Široko je odprla vrata, in že opazila svojo prijateljico, ki je sedela na eni izmed klopi.Njenemu odzivu se je zasmejala in stresla z lasmi. "Daj no, ne pretiravaj. Ne bi se pustila kar tako ujeti." Chantal je sicer imela dober razlog za takšno mišljenje - Leela navadno ni zamujala. Elegantno je prečkala sobo in se vsedla na klop poleg nje. "Moje sence so zunaj pred vrati. Komaj sem jih prepričala v to. Hoteli so biti tu noter, z nama, ampak saj veš. I like my privacy," četudi je nimam veliko, je dokončala v svojih mislih. Prekrižala je noge in se pričakujoče zazrla v prijateljico. "Kako si?" Tipična vljudnostna vprašanja. Sledil bo odgovor in vrnitev vprašanja, potem kaj je novega in iz tistega se bo razvil pogovor ali pa nekoliko mučna tišina. Srednje poti pač ni bilo.