To ni, zgodba o herojskem dekletu, ki bi želelo rešiti svet pred temo. Ni zgodba o izgubljenem dekletu, ki objokava svojo usodo, v osamljeni sobi, obkroženimi z robčki. To je zgodba o hladnokrvni psici, ki si je želela maščevanja tako močno, da je bila pripravljena iti čez trupla in še dlje.

Vidite zgoraj, sliko na steni ? Ja, ja tisto z rožnatim ozadjem in svetlolasim, nasmejanim dekletom. To je ona. Popravek to je bila ona.

When she was 10 years old...
Spominjam se, kako je vsako večer legel k meni moški, z ogabnim vonjem po njegovi kolonjski vodici in še slabšim zadahom. Nikoli ne bom pozabila njegovega pogleda, tistega večera, ko se je vse skupaj šele začelo. Ko je mamica že trdno spala, se je priplazil v mojo sobo, začel se je sliniti po meni in, ko sem mu hotela povedati, da mi to ni všeč, mi je sladko zašepetal, da to počnejo odrasli. Z trpečo počasnostjo mi je privzdignil, rožnato spalno srajčko in se začel sliniti po mojih nogah, trebuhu med tem, ko mi je šepetal sladke besede. Gnusilo se mi je, vendar nisem niti pisnila upala sem, da bom po tem odrasla, da bom lahko pomagala moji mamici in očku, ki je sameval v zaporu. Njegove prste sem začutila ob mojih spodnjih hlačkah, z veliko večjo mero hitrosti se jih je znebil. Imela sem občutek, da je moški, poleg mene izgubil nadzor. In v nasljednjih sekundah, sem doživela bolečniko, ki je prekašala vse moje padce v otroštvu. Hotela sem zakričati, ampak iz svojih suhih ust nisem spravila niti glasa.
Nasljednjega jutra sem bila popolnoma razbolela, prestrašena in edino, kar je dokazovalo na včerajšni dogodek je bila, kri na moji snežno beli posteljnini. Bolečina je bila tako resnična, da sem morala spregovoriti "Mami, včeraj je Jason, legel k meni. In zdaj sem odrasla tako kot ti. Vendar me tako boli, zakaj ?" Pogledala me je z bolečino v obrazu "Potrpi malo, kamlu bo očka zunaj in bo poskrbel za tega zlobnega gospoda. Samo zaklepaj svoja vrata ljubica."


Later...
In svetlolaska je izgubila del sebe, še preden bi se lahko zavedala kaj to pomeni. Oče je bil v zaporu, po krivem in njena mama se je borila za njega. Vsaj na začetku, se je zdelo tako. Nekaj let pozneje, je izvedela, da ga je izdala zaradi bogatih miljonov, ki sta jih zdaj z hčerko imeli. Bila je spletka politčnih, čarovniških igric, ki jih še kot deklica ni razumela.


Pri enajstih letih je vstopila v svet čarovništva, bila je popolnoma izgubljena in prestrašena. Zaradi preteklih dogodkov, je odšla na Bradavičarko leto pozneje, ampak svoje vrstnike je dohitela prej, kot bi si kdo mislil. Nikoli niso opazili tihega, rahlo bledega obrazka v zadnji vrsti, kateri si pridno zapisuje snov. Njen fotografski spomin, pa ji je pomagal pri  hitrem in učinkovitem napredovanju, v šoli in začetku spoznavanja, kaj želi v življenju.


Mala Arellanova je izbrala, očetove stopinje in izbrala je; Maščevanje. Uspelo ji je pretentati celo klobuk izbruh, ni prišla v Spolzgad, ker sta jo takrat odlikovali pogum male levinje in učenjaške sovice. V drugem letniku, je odšla iz Bradavičarke, k prijatelju njenega očeta, da bi jo izuril in pripravil na povratni udarec. Takrat je prekinila vse stike z prijatelji, sošolci in prvo šolsko ljubeznijo, bila je boleča ločitev ampak še bolj jo je bolelo, da ni imela očeta, ki bi jo takrat zavaroval. Pred njim. Pred moškim, ki jo je izkoristil.


Na svojem majhnem potovanju, je odkrila novo sebe in se popolnoma spremenila. Morda ne boste videli vi razlike, ampak še vedno je nekje tukaj. Naučil jo je zatreti vsa čustva, ki bi jo lahko ovirala pri delu, naučil jo je hoditi preko trupel in izuril jo je v izjemno čarovnico. Njena čustva so potonila, kot kamen v vodi in zgradila je zid, obdan z trnjem katerega ni mogoče doseči.


Postala je psica, ki je zabodla prijatelje v hrbet, da je dosegla svoj cilj. Spala je z vsakim fantom, kateri je imel kanček informacij in staro Alessandro je zavrgla, kot smet. Iskra v njenih očeh je ugasnila, iskren nasmešek je že davno zbledel, ostala je samo njena nasmejana slika, ki ste jo lahko videli.

Ja, tista tam zgoraj.