Emily je kot mala deklica vedno imela brezskrbno otroštvo. Starša sta ji ob vsaki težavi stala ob strani, z ljudmi okoli sebe je hitro spletla prijateljske vezi, imela ni nobenih skrbi in pomislekov o družini in prijateljih. A zaupanje se je pri desetih letih malo skrhalo, saj so se okoli nje začele dogajati stvari ki si jih ni mogla razložiti, starša pa sta se odgovorom prav tako izmikala. Ko se je razjezila se je največkrat kaj razbilo, a to ni bilo tisto zaradi česar je bila prestrašena. Videla je stvari ki jih drugi niso mogli, in jih verjetno tudi sama ne bi smela. Velikokrat je zasačila samo sebe da je odsotno zrla v daljavo, a se ni mogla spomniti kaj je pravzaprav delala, slike vsega pa so se ji pokazale šele čez nekaj ur ali pa naslednji dan. In ker je bila preveč prestrašena je vse skupaj staršem zamolčala, v šoli pa se od prijateljev odmaknila saj se je bala da jo bodo imeli za spako, če ugotovijo kaj se z njo dogaja. In tako je minilo leto dni, nekaj mesecev po enajstem rojstnem dnevu pa je na mizi v sobi zagledala pismo z Bradavičarke. Ko ga je prebrala je bila šokirana ter ga pokazala staršem, po tihem pa prosila da je vse samo kakšna bedarija ki so ji jo pripravili sošolci. A sta ji starša vse priznala. Povedala sta ji da je čarovnica in njena mama prav tako oče pa le navaden človek, da bo jeseni mogla oditi na čarovniško šolo, in da v njihovem svetu vladajo tri kraljeve družine. Emily je vse sprejela navdušeno in svoj strah potisnila nekam na stran, a ob prihodu na Bradavičarko je takoj začutila da vse ni tako kot bi morali biti. Vanjo se je zaletavala energija vzvišenosti, sprejemanja, a od mnogih ljudi tudi močna jeza. Kmalu je ugotovila da ima dar, da je jasnovidna in nad tem ni bila ravno navdušena, ampak ravno zaradi tega pa je izvedela da so ljudje na šoli popolnoma razsekani na dve strani. Vse skupaj je poskušala zatreti in se v šoli pridno učiti, a je kmalu ugotovila da se tega ne more rešiti. Zato je jasnovidnost sprejela kot del sebe, in se vse nadaljna leta v šoli trudila biti čim boljša učenka in hkrati tudi prijateljica, a ji ni vedno uspevalo. Nikomur ni hotela povedati za svoj dar ne glede na to kako rada je imela ljudi okoli sebe, saj njen strah pred tem da bi jo imeli za spako ni izginil. Leta so tekla naprej in prišel je zadnji letnik njenega šolanja, ki je bil tudi najbolj pretresljiv. Nekega zimskega dne je izvedela da je njena umrla, in Emily se je zlomila. V šoli je popustila in se kakor že enkrat prej odmaknila od vseh prijateljev, a je tokrat zapadla tudi v slabo družbo in se začela igrati z srci fantov in ljudi okoli sebe. Potem pa se je naenkrat zavedla da z tem ne bo rešila ničesar in da jo oče potrebuje, zato se je spravila k sebi in izdelala zadnji letnik. Na koncu ni vedela kam bi šla, potem pa ji je ravnatelj ponudil mesto profesorice vedeževanja, a ni imela pojma kako je vedel za njen dar. Službo je sprejela saj se je hotela zamotiti in spraviti svoje življenje nazaj v normalne tirnice.